O avtorici:
Kim Germ, plesalka, koreografinja, ustvarjalka in ustanoviteljica športno-kulturno animacijskega društva Mkreativa. Pleše, razmišlja, ustvarja in dela za in z ljudmi.
Živi in rojena je v Ljubljani, 27. 5 .1990. Odraščala je v Podutiku. Prihaja iz obrtniške družine. Njeni prvi spomni so spomini na jugoslovansko srčnost, odprtost in zaupanje. “Naša hiša je bila vedno hiša polna ljudi, veselja in harmonike.”
Po športni gimnaziji Šiška je šolo zaključila kot pomočnica vzgojiteljice na izobraževalnem programu Erudio. Kim pleše od svojega tretjega leta starosti, ples jo je popeljal v svet in nazaj v domovino. V iskanju odgovorov in razumevanja človeškosti, ji je pot prekrižala joga ter študij psihoterapije na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in specialistični študij logoterapije. Trenutno je pripadna študijskim obveznostim, poučevanju plesa in sledi vrednoti ustvarjalnosti.
Kim o sebi:
“Pravijo, da sem tenkočutna, samosvoja in družbeno odgovorno naravnana. Če bi se mogla opisati, bi se opisala kot grm, ki vsako leto obrodi cvetove spoznanja in znova in znova pleše z vetrom iskoča novih kapelj rose. Moje vodilo v življenju je ustvarjalnost. Ustvarjalnost je stanje duha, vrednota in proces, ki je zapleten, težko merljiv in opisljiv. Pa vendar je to stanje, ki je močno značilno za človeka in zanj zelo pomemben. Reden stik s ustvarjalnim procesom pa človeka ne le oživlja, ampak v njegovem življenju krepi in vnaša enkratnost. Korakamo v zanimivo obdobje 21. stoletja. In vse kar vemo, je to, da bo preživela ustvarjalnost. Ljudje bodo morali imeti spodobnost, da se prilagodijo ali pa na novo vzpostavijo svoje delovanje, saj smo priča konstantni spremembi družbe, ki je bolj in bolj pod vplivom tehnologije. Ustvarjalnost nima nobene zveze z učenjem kakršnih koli tehnik. V bistvu je edina stvar, ki se je morate naučiti je, zaupati svojim naravnim odzivom. In če bi me zlata ribica povprašala po treh željah bi izbrala do polnosti izživete procese ustvarjalnosti, svojstvenosti in žalovanja.”
Kim o knjigi:
Knjiga je nastala s pomočjo oblikovalke Ine Klanšek, mojega fanta ilustratorja Guillerma Escalante, in jezikovnega pregleda Barbare Stojnšek.
Poezija me je našla leta 2015 po dolgem sprehodu po gozdu, pred tem pa sem se je navzemala skozi prebiranja predvsem Prešernove bolečine. Prevzame me. Poezija in njena mogočnost in zmožnost ujetja občutkov ter preoblikovanja v pojme, še bolj pa njena moč izraznosti notranjega dogajanja v človeku in njena sposobnost opisovanja neopisljivega, neoprijemljivega.
Pesmi so nastajale vzporedno s študijem psihoterapevtske znanosti in intenzivne osebne rasti ter s tem razumevanja človeka in njegove krhkosti. In skoraj dve leti bosta minili, odkar sem se namenila predstaviti svojo poezijo v obliki knjige in jo deliti v skupnost.
Zbirka je odraz soočanja z lastno čustveno bolečino in obdobjem spoznavanja, kako globoko človek hrepeni po pripadnosti in potrebi po biti ljubljen.
Nikoli moje srce ne bo dovolj veliko in moja zavest tako zavedna, da bi lahko povedala, kako hvaležna sem, da sem ti sledila, poezija!
Strokovnjaki pravijo, da razmišljamo v podobah. Podobe pretvarjamo v misli, misli pa v jezik, v besede. Med podobo in jezikom se marsikaj izgubi. Izgubi se mehkobna tekstura podobe, njena prožnost in živost, izgubijo se čustvene nianse.
Poezija je govorica podob.
Poezija je tu da premakne, poezija je tu prevzame. Poezija je tu, da gane. Da te utelesi in da tudi preplavi. Poezija je tu, da ti da uvid.
Poezija ima to sposobnost. Poezija je tu da ujame občutki, zmožna je ubpodobiti neopisljivo in neoprijemljivo.
Zbirka, ki je pred vami govori o surovosti življenja o njegovem smislu, o bolečini, kako neizogibna je in kako je odvisno od nas samih česa v življenju se bomo oklenili.
Govori o krhosti človeka o ranljivosti in kako le želi biti ljubljen, čutiti pripadnost in povezanost.
Poezija vabi človeka h kontemplaciji razmisleku in čudenju. Vabi ga k poglobitvi odnosa s samim seboj!
