Skupnostna kavarna je družbeno odgovoren projekt.
Kaj to pomeni?
Vzpostavlja prostor za srečevanje, druženje, soustvarjanje, za deljenje znanja, talentov in veščin. Prostor, kjer dobiš podporo, možnost, da si aktiven_a, da razvijaš talente, pokažeš svoje delo, izdelke in druge stvaritve. Vse to ob dobri specialty kavici, domačem zelščnem čaju, limonadi, domačih sokovih ali prigrizkih.
V prvi vrsti je Skupnostna kavarna skupnostni prostor in šele nato kavarna. Zakaj? Ker je prostorov, kot so kavarne, bari, restavracije, klubi itd., kjer dobiš opravljeno storitev in jo plačaš, že dovolj. Manjka pa nam prostorov, ki bi imeli dodano vrednost, prostorov, v katerih bi kot posamezniki našli prostor zase, za to, da smo kreativni, da se učimo, povezujemo, si pomagamo. Imamo mladinske centre in ciljno usmerjene skupnostne prostore za stare, za ranljive skupine, za družine. Kje pa je kakšen prostor, ki bi preprosto združeval ljudi, ne glede na osebne okoliščine, starost in druge lastnosti? Če ga kdo najde, naj mi prosim javi 🙂 Pogrešam dnevno sobo, kjer bi lahko spila kavo, se dobila s svojo projektno skupino, kjer bi lahko preživela dan v udobnem kavču in brala ali delala, popoldne obiskala kakšno delavnico, koncert, podprla prvi koncert sosedovega garažnega banda, prvo prijateljičino razstavo, kjer bi lahko tudi sama imela potopisno predavanje ali pač…karkoli.
Prepričana sem, da imajo skupnostni prostori velik vpliv na dobro počutje človeka in da lahko v veliki meri pripomorejo k duševnemu zdravju, povezanosti in medsebojni podpori. Če pa v takem prostoru dobiš še izdelke iz lokalnih sestavin, brez škodljivih dodatkov in drugih nezaželenih primesi, ki škodujejo telesu in planetu, pa še toliko boljše! Živimo v eni veliki svaštarnici, kjer je na voljo ma čisto vse kar si zamislimo. Zato je še toliko bolj pomembno, da izbiramo tisto, kar je najboljše za nas, za naše počutje, za zdravje.
V katerem koli skupnostnem prostoru sem se kadarkoli znašla, je imel name, in na moje precej pozitiven vpliv. Delala sem na več kmetijah, kjer se je vsakokrat vzpostavila skupnost ni nujno da podobno mislečih, definitivno pa z različnih okolij in svetov. Naključni ljudje, ki nas povezovalo delo z rokami, skupne večerje in preprosto življenje v naravi ali pa vsaj nekem približku tega, daleč stran od mestnega življenja. In čeprav smo prišli z različnih vetrov in smo si bili tistih prvih nekaj minut neznani, se je prav vsakokrat zgodilo nekaj čudovitega in čarobnega, v skupnosti smo postali povezani in kljub razlikam, smo uspeli splesti močne vezi.
Druga izkušnja skupnostnih prostorov, ki jo imam, so mladinski centri. Delala sem v dveh in z velikim veseljem sem opazovala kako pomembno je, da imajo mladi prostor v katem dobijo podporo za to, kar v nekem trenutku potrebujejo. Kako se razvijajo kot ljudje in kako je v tem procesu pomembno, da imajo možnost uresničevanja svojih idej. Da preizkušajo, se učijo artikulacije svojih misli in potreb, svoje fantazije spreminjajo v resničnost, spoznavajo svet in skozi uresničevanje idej pridobivajo veščine, pomembne za življenje. Sploh pa je postalo magično, ko je v igro prišla hrana, ko smo skupaj kuhali in se nato vsi zbrali za mizo in pojedli jed, v katero je vsak dal nekaj sebe. Opazila sem, da se največje čarovnije zgodijo prav ob domači hrani in ob skupnem ustvarjanju.
Zato sem res trdno prepričana, da ljudje nasploh potrebujemo takšne prostore. Prostore z dodano vrednostjo. Prostore, ki delujejo odgovorno do sočloveka, okolja in družbe. In zato si želim, da bi Skupnostna kavarna postala eden takšnih prostorov.
Če si tudi ti mnenja, da ljudje potrebujemo skupnostne prostore ter dobro, domačo in kakovostno hrano in si želiš, da bi Skupnostna kavarna zaživela, lahko projekt podpreš na različne načine:
Lahko se pridružiš ekipi in nam pišeš na info@skup-ka.si ali pa se oglasiš prek kontaktnega obrazca.
Lahko projekt podpreš z manjšo donacijo na platformi Buymeacoffee.
Všečkaj in sledi Skupnostni kavarni na Instagramu, TikToku in Facebooku.
Kupi izdelke v Skupkini spletni trgovini.
Sicer pa hvala za obisk na spletki in bodi lepo
Urša
